Omemba: Emilia Polgar

»Ne zanima nas ples v smislu koreografije gibov, temveč kot performativni akt prestopanja družbenih norm: etičnih, estetskih in čustvenih.«

»Predstava raziskuje politični potencial sramotnega nastopa - kot strategijo upora proti družbenim pričakovanjem, normam in pritiskom.«

»Zanima nas, ali je mogoče s prostovoljno prekoračitvijo meja 'dobrega okusa' in konvencij doseči novo kakovost prisotnosti - bolj avtentično, telesno in dojemljivo za lastna čustva.«

»Je dogodek, ki gledalca vključi na telesni in čustveni ravni ter spodbuja empatijo, posredni občutek sramu, skupno smejanje.«

»In je tudi tvegan, a iskren poskus gledati na lasten občutek sramu kot na pot do svobode.«